Skozi leto nas spremljajo raznoliki prazniki, vsak s svojim čarom. V tem času vstopamo v zadnji praznik (sabath) v sklopu »Kolesja leta«, v keltsko novo leto, imenovano Samhain (izgovori se souin ali sauin). Poznan tudi kot čarovniško novo leto. Zagotovo vsi poznate t.i. Noč čarovnic ali Halloween. Pred očmi se vam naslikajo zabave polne strašljivih dekoracij, ljudi oblečenih v različne maske, čarovnic, vampirjev in okostnjakov – dokaj predvidljivo glede na tematiko, ki naj bi jo nosil ta praznik – smrt. Potem takem se praznuje strah pred neznanim, kajne? Dovolite, da preskočimo vse te skorajda filmske uprizoritve in se raje poglobimo v drugo, zanimivejšo tematiko. Tokrat pišem o zelo posebnih ženskah, ki bi jih lahko poimenovali modre ženske, čarovnice, zdravilke … Z vami podelim tudi ritual, ki ga lahko opravite 31. 10. – na dan, ko nastopi Samhain.

Tanjin oltar. Kako izvesti praktični ritual in se povezati s predniki vaš čaka v nadaljevanju. Foto: Otyg Gliha

Pomembno se mi zdi poudariti dejstvo, da so ženske nekoč uživale zelo visok položaj v družbi. Zaslužile so si spoštovanje kot duhovne voditeljice, saj so vodile razne obrede, opazovale cikle Matere narave in vse te informacije prenašale naprej svoji skupnosti. Te informacije so bile včasih življenjskega pomena in velikokrat so omogočale tudi golo preživetje.

Skoraj nad vsako skupnostjo je bdela zdravilka, ki je bila izredno spoštovana, saj je delala ubrano z naravo. Te modre ženske so bile varuhinje modrosti in ključnega pomena za predajanje vedenja o življenju.

Ne trdim, da so imele samo ženske vlogo zdravilk, seveda so obstajali tudi zdravilci moškega spola, vendar se je ravno pri spolih, zgodil zelo zanimiv preobrat.

Z vzponom patriarhata je medicina postala elitna znanost, ki so se jo lahko učili le moški iz plemenitih družin. Zdravilke in babice, ki so do nedavnega skrbele za zdravje svoje skupnosti, pa so videli kot grožnjo in žal se je nad temi ženskami zgodil genocid. Iz zgodovine veste kako krvavo so končale številne ženske, ki so padle v nemilost nerazumevanja skupnosti. Spet strah pred neznanim, zanimivo, kajne? Postalo je zelo nevarno spoštovati žensko moč, prepričanje in sposobnost zdravljenja.

Časi so se tako spremenili, da so ljudje  vedno bolj pozabljali na sodelovanje z naravnimi silami – naravna magija. Samo redke posameznice so še častile cikle Matere narave in še vedno ohranjale starodavno obrt sposobnosti zdravljenja. Kot zanimivost naj omenim, da izraz witch (čarovnica) izhaja iz besede wicce, ki pomeni wise (moder), tako da witchcraft (čarovništvo) pravzaprav pomeni craft of the wise (obrt modrih).

Kdo pa pravzaprav so čarovnice? Če pobrskamo po Wikipediji lahko preberemo, da gre za izmišljena bitja, ki naj bi imela nadnaravno moč. To moč, naj bi uporabljale predvsem v zle namene, saj so čarovnice seveda zelo rade škodovale ljudem. Po navadi so upodobljene z značilnim koničastim klobukom, metlo in seveda nepogrešljivo črno mačko. Uporabljale so seveda tudi kotel, čarovniško palico, zrle so v kristalno kroglo in prebirale čarovniške knjige polne urokov in se seveda pri tem tudi neizmerno zabavale, saj je škodoželjnost ena od lastnosti, ki so jih zelo radi pripisali čarovnicam.

Mar ni žalostno, kako takšen zmoten opis, spremeni pogled na starodavno žensko modrost? Kako je lahko tako zmoten pogled na modre ženske, privedel do krvave morije, ki še vedno odmeva v naši krvi?

Kako se počutite ob besedah, ko vam nekdo reče, da ste čarovnica? Vas spreleti jeza, nejevera, da si je sploh kdo dovolil, da vas primerja s temi nemogočimi bitji? Mogoče pa se vam sproži en takšen zanimiv občutek pripadnosti nečemu večjemu od vas ali pa goreča želja, da bi raziskali, kaj vse se skriva v svetu magije?

Številne ženske smo izgubile stik s skrivnostnimi ženskimi močmi, ko smo se trudile uspeti v moškem svetu. Pozabile smo na vlogo duhovnih voditeljic, da znamo biti zdravilke, morda ne ravno celotni skupnosti, ampak v prvi vrsti zase in za svoje domače.

Mati narava kliče, je dokaj vztrajna, nikakor se ne utrudi pri klicanju, želi, da jo slišimo, da ozavestimo vse spone, ki nas vklepajo. Želi, da naše telo in um spet zapleše z njenim ritmom. Veliko je možnosti, da začnemo usmerjati naš korak v to smer in trenutni sabath Samhain, nas bo pri tem lahko zelo dobro podprl.

Samhain nam ponudi priložnost, da praznujemo cikel smrti in ponovnega rojstva. Že sam pogled na naravo nam da vedeti, da se počasi preklaplja v stanje mirovanja in zbiranja moči za nov cikel.

Prav je, da se tudi mi povežemo s temi energijami, se umirimo in mogoče razmislimo o tem, kaj bi bilo dobro opustiti in kaj nam ne služi več.

Ker je Samhain tudi čas, ko se bolj povezujemo z energijami prednikov, vas vabim, da izvedete krajši ritual. Spomnite se na modrosti vaših prednikov. V vas tečejo tudi njihove zgodbe in modrosti in zagotovo ste za kakšno zgodbo še posebej hvaležni. To naj vam bo vodilo pri izvedbi rituala.

Lahko postavite oltar, ni pa nujno, zadostuje da pripravite belo in črno svečo, tri trakove/vrvice dolžine vsaj 50 cm v črni, beli in rdeči barvi. Potrebovali boste še nekaj vejic rožmarina.

• Na okrašeni oltar (lahko uporabite jesensko listje, buče, jabolka – vse, kar vas povezuje z naravo, kot jo vidite v tem trenutku) položite vejice rožmarina, lahko tudi v obliki kroga. To zelišče je za spomin in uporabili ga bomo kot most do vseh naših dragih pokojnih, ki niso več med nami.
• Najprej prižgite črno svečo z zavedanjem, da se je kolo leta še enkrat zavrtelo in pripeljalo do konca cikla. Zdaj je čas teme in črna sveča jo simbolizira v vsej njeni lepoti.
• Nato prižgite belo svečo z zavedanjem, da teme brez svetlobe ni, torej temačno obdobje ne bo trajalo dolgo in ko bo svetloba prispela nazaj, jo bomo pozdravili z veseljem v srcu.
• Vzemite vse tri trakove/vrvice v roke. Bel trak predstavlja življenje – svetlobo, črn trak predstavlja smrt – temo in rdeč trak predstavlja ponovno rojstvo.
• Povežite vse tri trakove/vrvice z vozlom na koncu in preostali del spletite v močno kito. Med pletenjem se fokusirajte na vaše preminule.
• Spleteno kito lahko položite na vaš oltar, ki bo na ta način postala opomnik za vse vaše preminule in stik z njimi vsakič, ko pojdete mimo oltarja.
• Vejice rožmarina pustite na oltarju, da se posušijo in jih kasneje uporabite za čaj, lahko pa jih daste v kozarec z vodo in mogoče boste blagoslovljeni z novo rastjo v pomladi.

Zelo preprost ritual, kajne? Upam, da niste pričakovali, da vam bom naročila, da morate vreči v kotel mačji krempelj, krastačo in pa polovico netopirja? Saj veste, da so to pravljice za otroke, resničnost je, da ko se otresemo strahu pred neznanim, vidimo stvari, ki se skrivajo nekje v ozadju. In morda tudi spoznamo, da niso takšen »bav bav«, kot je videti na prvi pogled. Morebiti ugotovimo, da nekatere stvari, ki jih počnemo na dnevni ravni, že nekoliko mejijo na magijo, brez da bi se tega zavedali.

Sile narave – kot se izražajo v zemlji, zraku, ognju in vodi – so na našem planetu že od nekdaj in ko se preko magije uglašujemo in delamo z njimi, nam je naklonjena moč, s katero lahko spreminjamo svoja življenja, prepoznamo pa tudi kje je naše mesto v širši sliki narave.

Za konec podelim z vami še misel pisateljice Clarisse Pinkola Estes (toplo priporočam njene knjige): »Ne izgubite poguma. Rojene smo za te čase.«

Prijetno praznovanje Samhaina vam želim,
Tanja